Socialno podjetništvo

SOCIALNO PODJETNIŠTVO IN EKONOMIJA

Po napovedih znanega ameriškega ekonomista J. Rifkina, ki je med drugim tudi svetovalec Evropske komisije, bo v 21. stoletju 20% ljudi pridelalo vse kar potrebujemo, 30% bo to razvilo, za ostalih 50 %, pa bo potrebno najti ustrezno delo, oziroma zaposlitev.

Rifkin vidi priložnost razvoja novih delovnih mest v tretjem (neprofitnem) sektorju gospodarstva, ki se nahaja med zasebnim in javnim sektorjem, ter vključuje organizacije neprofitnega tipa, kot so: kooperative ali zadruge in druga združenja, zavodi, društva ter druge vrste nevladnih in dobrodenih organizacij.

Pojem socialnega podjetništva ni nov, tako v ameriškem, kot evropskem prostoru se je že dodobra udomačil. V svoji zasnovi predstavlja neprofitno in samostojno dejavnost, katere namen je zagotavljati zaposlitev tudi tistim skupinam ljudi, ki so, zaradi specifične lastnosti oziroma okoliščin (gospodarskih, ekonomskih, političnih, socialnih) manj konkurenčni na trgu delovne sile, hkrati pa omogoča tudi razvoj tistih dejavnosti (s področja zdravstva, sociale, otroškega varstva, gerontologije, ekologije, ipd.), ki so se v družbi, zaradi demografskih in drugih sprememb pokazale, kot deficitarne, manjkajoče.

Takšen koncept (invalidnega) socialnega podjetništva, ki ga razvijajo na zahodu, pa žal daje le podporo tržnemu ali profitnemu kapitalističnemu gospodarstvu, oziroma drugače povedano, bremeni javna sredstva, krpa in prikriva pomanjkljivosti tržnega sistema ali trga dela. Ta ima za svoj cilj primarno “dobiček ali profit”, zato ne potrebuje nekonkurenčno delovno silo s trga dela, kot primer invalidi ali druge deprivilegirane družbene skupine.

V Sloveniji lahko razvijamo pravo (neinvalidno) socialno podjetništvo, ki bazira primarno na socialni varnosti in deluje v javnem interesu. Takšno “socialno podjetje” primarno omogoča delo in socialno varnost vsem tistim, ki želijo svobodno sodelovati in združevati delo s ciljem zagotavljati sebi in drugim primarno socialno varnost.

Bistvena osnova za razvoj pravega socialnega podjetništva je torej v svobodnem združevanju dela, javnem interesu, skupni lastnini, kot osnovi za združevanje funkcije izvajanja in upravljanja delovnega procesa ter zagotavljanja skupnega družbeno-ekonomskega razvoja za vse generacije in družbene skupine v določeni lokalni skupnosti.

Socialna podjetja, poleg svojega osnovnega poslanstva, ustvarjajo predvsem novo podlago v razporeditvi in vodenju ekonomskih virov ter aktiviranju celotnega socialnega kapitala. Poslanstvo pravega socialnega podjetništva in socialne ekonomije je tako usmerjeno k ponovni integraciji vseh družbenih skupin in dela sposobnih posameznikov v celono skupnost in sočasno ustvarjanje pogojev za enakopravno sodelovanje in svobodno združevanje sredstev in dela s ciljem uresničevati primarno skupne socialne cilje ter zagotavljati pogoje skupnega družbeno-ekonomskega razvoja v javnem interesu.

V Evropi je socialno podjetništvo že našlo svoje mesto znotraj lokalnih okolij, predvsem, kot sredstvo in dodaten instrument politike zaposlovanja ter generiranja lokalnega in regionalnega razvoja. V različnih državah Evropske unije zavzemajo socialna podjetja različne pravne oblike, vendar so vse organizirane v podjetniškem duhu, ki teži primarno k socialnim ciljem, da sta človek in delo najpomembnejši vrednoti. Od običajnih podjetij se razlikujejo predvsem po osnovnih smotrih delovanja in možnostih iskanja inovativnih ter dinamičnih rešitev za zagotavljanje dela in polne zaposlenosti v lokalni skupnosti.

V vseh naprednih ekonomijah je osrednja tema razprav prav socialna ekonomija. Danes je vse več tistih organizacij, političnih strank, izobraževalnih institucij in drugih javnih ustanov v katerih se vse več govori o »konceptu socialne ekonomije«. Države preko razvojnih dokumentov in vodene politike, ki so jo že sprejele, so le to prlagodile lastnim možnostim, danostim, predvsem pa družbeno-ekonomskim potrebam in kulturnim posebnostim.

Od socialnih podjetij se pričakuje, da bodo ekonomsko stabilna in sposobna trajno zagotavljati svoje poslanstvo in smotre delovanja, hkrati pa odpravila slabosti klasične tržne ekonomije. Temelj vsake socialne države in dobre socialne ekonomije je socialno podjetništvo v vsaki lokalni skupnosti, zato predstavlja družbeno zelo pomembno vlogo, saj služi javnemu interesu, zagotavljati socialno varnost vsem in ekonomske temelje skupnega družbeno-ekonomskega razvoja.

Tretji neprofitni sektor, torej ni pomemben le, zaradi ustvarjanja novih delovnih mest, ampak tudi, ker ustvarja zaupanje v organizirano družbo in skupnost, ki je potrebna za uresničitev velikih družbenih projektov. Še posebej v času sedanje splošne družbene krize, lahko predstavlja pomemben dejavnik premagovanja težav, problemov in izhoda iz krize.

Neprofitni sektor je v naši državi zelo slabo razvit, zato je za njegov razvoj in prenos dejavnosti javnega sektorja iz države na neprofitni sektor izjemnega pomena. Ta bo lahko omogočil razvoj družbeno odgovornega podjetništva tudi na področju t.i. javnih služb za zadovovljevanje skupnih potreb v lokalni skupnosti. Prav zato mora oblast na državnem in lokalnem nivoju pospešiti njegov razvoj tako, da bo sprejemala ukrepe s katerim bo dosegala načrtovane cilje, kot so:

  • ustvarjala pogoje za nova delovna mesta
  • pospeševala družbeno odgovorno podjetništvo in nove javne storitve
  • razvijala družbeno solidarnost, participacijo in aktivno državljanstvo
  • sprejemala davčno politiko in ustrezne spodbude za razvoj podjetništva
  • omogočila učinkovito preverjanje pogojev potrebnih za delovanje organizacij socialne ekonomije in izvajanje postopkov registracije
  • ustanovljala sklade in druge finančne inštitucije za podporo razvoju neprofitnega sektorja in socialne ekonomije
  • podpirala aktivnno politiko zaposlovanja organizacij neprofitnega sektorja
  • promovirala neprofitni sektor, kot področje razvoja socialnega podjetništva in generatorja skupnega družbenega razvoja.

Izvajanje navedenih aktivnosti države in lokalne skupnosti za razvoj družbeno odgovornega podjetništva bo omogočilo tudi razvoj inovacij na področju socialnega podjetništva in ekonomije. Brez inovacij, pa ni tehnološkega, družbeno-ekonomskega razvoja, ki je gibalo vsake družbe in odraža njen vse splošni napredek.