Posvet mladih

Posvet mladinskega sektorja 2015

V petek, 4. decembra 2015, je na Brdu pri Kranju potekal Posvet mladinskega sektorja 2015, ki se ga je udeležilo preko 200 udeležencev, mladinskih delavcev in voditeljev, predstavnikov mladinskih organizacij, organizacij za mlade, mladinskih centrov, drugih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi, predstavnikov institucij, odločevalci in drugi, ki soustvarjajo, sooblikujejo ter spremljajo področja, politike in programe za mlade. Posvet smo organizirali v sodelovanju z Uradom RS za mladino.

Namen posveta je bil graditi na temeljih, ki jih je vzpostavila Resolucija o razvoju mladinskega sektorja in mladinske politike 2014, ki je bila sprejeta na lanskem posvetu, upoštevajoč aktualne izzive v sektorju.

Uvodoma sta zbrane nagovorila dr. Peter Debeljak, direktor Urada za mladino in Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije. Oba sta izpostavila, da so mladi danes, zaradi trenutnih razmer in hitrih sprememb, soočeni z mnogimi izzivi, ki zahtevajo veliko angažiranost in proaktivnost. Sledil je strukturirani pogovor z ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič, ki je odgovarjala na vprašanja temo financiranja mladinskega sektorja, sredstev namenjenih mladinskim organizacijam, podpore lokalnim mladinskim strukturam, mladinskim politikam na ravni občin, pridobivanja neformalnih znanj ter sodelovanja med mladimi in politiko.

Po uvodnem delu posveta z ministrico so sledila trije kratka govori na temo Quo Vadis mladinski sektor, ko so svoja stališča in poglede na prihodnost sektorja predstavili Patricia Čular, dr. Tomaž Deželan ter Matej Cepin. Patricia je poudarila, da je pomen mladinskega dela in realno stanje v praksi, tisto, kar posameznika ali odvrne ali pa še bolj pritegne v to delo in izpostavila, da je mladinski poklic posebne vrste poslanstvo. Tomaž Deželan, Izredni profesor na Fakulteti za družbene vede in raziskovalec na Centru za politološke raziskave (CPR),  je spregovoril o aktualnih dilemah mladinskega sektorja. Povedal je, da se je vse bolj potrebno pogovarjati o strahu in nezaupanju ter da se je potrebno boriti proti vsemu, kar najeda demokratično skupnost. Matej Cepin je spregovoril o mladinskem sektorju in izpostavil s(m)o tudi mladinski delavci velikokrat preveč pasivni ih prehitro zadovoljni, kar je potrebno spremeniti. Vse tri govore si lahko ogledate tukaj.

Drugi del posveta je bil usmerjen predvsem v sektor, njegove akterje in njihovo delovanje. Udeleženci so na delovnih skupinah razpravljali o procesu strukturiranega dialoga, financiranju mladinskih programov iz evropskih sredstev, nacionalni poklicni kvalifikaciji mladinski delavec oz. mladinska delavka in podpori in razvoju mladinskih politik in mladinskega dela na lokalni ravni in oblikovali konkretne zaključke:

Delovna skupina Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) mladinski delavec:

  1. Udeleženci delovne skupine so podprli predstavljena operativna dela, ki jih je delovna skupina definirala v procesu priprave poklicnega standarda NPK .
  2. NPK MD naj nima vstopnih pogojih za pridobitev NPK.
  3. Predlog uvedbe mentorstva, kot mehanizma za podporo osebam, ki želijo pridobiti NPK MD.
  4. Izražena potreba po vzpostavitvi dveh stopenj NPK – junior in senior mladinski delavec.
  5. Ocena, da je NPK pisan na koži mladinskemu sektorju v smislu priznavanja znanj, ki jih mladi pridobijo v mladinskem delu.

Gradivo za delovno skupino:

– NPK Mladinski delavec

– Izhodišča za opis poklicnega standarda

Delovna skupina Podpora mladinskih politik in mladinskega dela na lokalni ravni – »Rastimo skupaj«

  1. Narediti konkretno evalvacijo Nacionalnega programa za mladino (NPM) in pregledati kaj se izvaja ter kako se izvaja.
  2. Znotraj izvedbe NPM zagotoviti monitoring, ki bo zagotavljal pregled nad aktivnimi ukrepi in k njihovem oblikovanju ter nadaljnjim nadgradnjam še bolj konkretno vključiti mlade.
  3. S sodelovanjem mladih in lokalnih ter nacionalnih odločevalcev delati na tem, da se zagotavlja ustrezna infrasktruktra, ki bo na voljo za mladinske dejavnosti. Znotraj te infrastrukture smiselno postavljati dogodke, ki bodo vsebinsko bogati in ne bodo zgolj namenjeni kreiranju ampak tudi aktivnemu izvajanju vseh usmeritev, ki se oblikujejo za mlade znotraj lokalnih skupnosti ali na nacionalni ravni.
  4. Z dogodki, ki se organizirajo za mlade je potrebno nagovarjati mlade in zagotavljati, da bo njihov glas slišan.
  5. Dogodke je potrebno vsebinsko izboljšati. Glavni del za organizacijo tovrstnih dogodkov pa zagotoviti lokalnim ustvarjalcem, ki potrebe mladih na tem nivoju resnično poznajo.
  6. Na lokalnem in nacionalnem nivoju omogočiti poglobljeno razpravo o izzivih povezanih z mladimi, ki bo zagotavljala, da je glas mladih slišan.
  7. Zagotoviti sistemske rešitve, kot odgovor na te izzive. Korak do tega lahko predstavlja tudi zagotavljanje ustreznih kadrov znotraj struktur, ki se ukvarjajo z mladimi in ustreznih informacijskih kanalov, ki bodo mladim omogočali možnost biti bolj informiran ter povedati svoje mnenje kadarkoli.

Gradivo za delovno skupino:

– Izhodišča za delovno skupino

– Zaključno poročilo regijskih dogodkov

Zaključki delovne skupine »Participacija mladih – strukturirani dialog«

  1. Več spodbujanja dialoga med mladimi preko uvajanja neformalnega izobraževanja v formalni izobraževalni sistem (npr. debatni krožki v šolah, preko predmeta državljanska vzgoja, dijaškega parlamenta/skupnosti)
  2. V odločevalske odbore na različnih ravneh naj se (po zgledu ženskih kvot) uvede starostne kvote za predstavništvo mladih (do 29. let)
  3. V lokalnih okoljih se mora zagotoviti strukture, ki bi mladim omogočale soodločanje.  Npr. eden od (dveh) predstavnikov civilne družbe v občinskem svetu mora biti star do 29 let in ne imenovan na podlagi politične pripadnosti.
  4. Mladinske organizacije naj zagotovijo več informiranja mladih o možnostih za soodločanje.
  5. MO naj zagotovijo  kvalitetne vsebine/pobude/predloge, ki jih preko vzpostavljenih struktur komuniciramo do odločevalcev
  6. MO naj strukturirani dialog izvajajo z neposrednim dostopom do mladih v mladinskih infrastrukturah.
  7. Poenostaviti bi morali neposreden pretok pobud od mladih do odločevalcev, s čim manj vmesnih struktur.
  8. Mladim naj se z vidika učnik učinkov zagotovi dostop do manjših, bolj fleksibilnih razpisov.
  9. Povezovanje z mladinskimi strukturami v zamejstvu in v tujini.
  10. Razmišljati je potrebno o metoda za učinkovito delo po končanem procesu strukturiranega dialoga. Tudi mladinski sektor lahko zagotovi realizacijo nekega ukrepa, četudi je naslovljena na odločevalce.

Gradivo za delovno skupino:

– Strategija strukturiranega dialoga

Zaključki delovne skupine Erasmus+: Mladi v akciji in Evropski socialni sklad v letu 2016

  1. Predstavitev statistik Erasmus plus.
  2. Nizka realizacija EVS – pobuda po več kvalitetnih partnerstvih in akreditiranih organizacijah.
  3. Vzpostavitev nacionalne platforme za beleženje neformalno pridobljenih znanj in izkušenj.
  4. Aktivno državljanstvo mladih za večjo zaposlenost.
  5. Razmerje med številom upravičencev in višino sofinanciranja projekta – je smiselno več kot načrtovanih 16 ESS projektov ali manj? Predlog: 16 nosilcev  projektov, ki vključujejo druge mladinske organizacije, kot partnerje.
  6. Standardizacija stroškov – gremo na »pavšale« ali ne?
  7. Razmerje med „trdimi“ in „mehkimi“ cilji.
  8. Razmerje med „vzhodom“ in „zahodom“ –  delitev po regijah – ministrstvo naj ponovno preuči optimalno razdelitev sredstev v luči organizacij, ki imajo sedeže v eni regiji, delujejo pa tudi v drugi (nacionalke).

Gradivo za delovno skupino:

– Izhodišča za pripravo javnega razpisa

– Perspektive za mlade in mladinski sektor

– Vodnik Erasmus+ za prijavitelje za leto 2016

– Brošura Erasmus+: Mva

Sledila je podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju, ki jih je podelila ministrica Maja Makovec Brenčič. Državno priznanje je najvišje priznanje Republike Slovenije za pomemben doprinos k prepoznavnosti ali uveljavljanju mladinskega sektorja. Priznanja so prejeli:

– Zavod BOB za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja;

– projekt Udarnik MC Velenje, ki ga izvaja neformalna skupina mladih, za uspešen, odmeven projekt v mladinskem sektorju;

– projekt Pogumni, Kreativni, Podjetni zavoda TiPovej, za uspešen, odmeven projekt v mladinskem sektorju;

– Uroš Skrinar, za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem obdobju;

– Jan Peloza, za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem obdobju.

Letni posvet se je zaključil z redno sejo Sveta Vlade RS, ki jo je vodila predsednica Sveta Vlade RS za mladino, ministrica za izobraževanje, znanost, in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Člani Sveta Vlade RS za mladino so med drugim pregledali uresničevanje sklepov predhodne seje Sveta Vlade RS za mladino, predstavljeno je bilo poročilo mladinske delegatke pri OZN ter mladinska platforma UNESCO, predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije pa je predstavila delovanje Otroškega parlamenta. Ker je tokratna seja potekala v okviru letnega posveta mladinskega sektorja, pa so člani Sveta Vlade RS za mladino razpravljali tudi o zaključkih letnega posveta mladinskega sektorja 2015.  Vir (tukaj)