Primer dobre prakse!

Suvereno in kakovostno življenje v skupnosti

Različnost bogati posameznika ter celotno skupnost – vsak nepogrešljiv košček različnosti se združi v čudovito celoto, ki tvori mozaik z imenom družba. Kakovostno življenje v skupnosti mora biti dostopno prav vsakemu posamezniku, ki je del le-te, ne glede na njegov gmotni položaj, starost, oviranost v smislu invalidnosti, spolno identiteto, versko usmerjenost, raso, kulturo ali politično prepričanost. Povezano skupnost lahko tvorijo samo posamezniki, ki so vanjo aktivno vključeni ter se zavedajo pomembnosti skupnostne oskrbe, predvsem takšne ki ni institucionalizirana.

Zakaj?

Ker so lahko takšne skupnosti trdna podlaga bogate in učinkovite družbe, ki je homogena ter harmonična. Sodelovanje pripadnikov lokalne skupnosti je tisto, ki lahko prinese nepričakovano dobre rezultate prvenstveno na lokalni ravni, ki pa se lahko razširi tudi širše.

To kažejo tudi mnogi  primeri dobre  prakse. Eden zelo dober primer je blagovna znamka Robin Food, ki jo je v okviru istoimenskega socialnega podjetja razvil mlad podjetnik Dalibor Matijević. Gospdo D. Matijević je večji del svojega življenja preživel v Zgornji Savinjski dolini, zato smo lahko še toliko bolj ponosni na njegove zares velike dosežke na področju socialnih inovacij.

Najnovejša inovacija socialnega podjetja Robin Food

V Evropi na letni ravni zavržemo kar 100 milijonov ton hrane, kar preračunano pomeni 50 milijard evrov. Mladi podjetnik, inovator Dalibor Matijević, ki je v zadnjih 8 letih ustanovil kar 6 start up podjetij, je ustanovitelj in lastnik blagovne znamke Robin Food.

Svoj močan socialni čut je prenesel na poslovne projekte, znotraj katerih razvija trajnostne socialne inovacije, ki so namenjene tako soljudem kot tudi okolju. Zelo odmevni sta bili Robin Food trgovini v Ljubljani (od konca 2018 sicer zaprta) in Mariboru, v katerih je možno dobiti še užitna živila po izjemno ugodnih cenah.

Moja vizija je svet brez zavržene hrane, saj hrana ni in ne sme biti odpadek.

Zase pravi, da je vizionar, ki želi poskrbeti za odgovornejši odnos do okolja in hrane. Njegova vizija je namreč svet brez zavržene hrane, saj hrana ni in ne sme biti odpadek. Glede na trenutni trend, ko se v povprečju zavrže kar tretjina celotne hrane, si je zastavil nalogo kako doseči cilj, da se do leta 2030 količina zavržene hrane prepolovi. Najnovejša socialna inovacija, ki bo pripomogla k doseganju cilja je mobilna aplikacija, ki bo omogočala vpogled med izdelke, ki bodo lahko precej cenejši ali kot pravi sam:

»Mobilna aplikacija bo namenjena vsem, predvsem pa ljudem iz socialno šibkejših družin, saj bo omogočala vpogled med izdelke, ki bodo od 30 do 90 odstotkov cenejši. Dobaviteljem bomo pomagali, da ne mečejo stran blaga pred potekom roka, ali blaga z embalažo, ki je rahlo poškodovana, ali takega, ki ga nihče ne želi kupiti. S tem bodo privarčevali tudi sami

Zaveda se pomembnosti sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, zato se povezuje z domačimi pridelovalci sadja in zelenjave, sodeluje pa tudi z dobavitelji iz drugih držav članic EU ter dobrodelnimi institucijami, ki predelujejo odpadno blago, ki ga je mogoče ponovno uporabiti.

Kljub aktivnemu sodelovanju in uspehih pri projektih na socialnem področju, ostaja skromen. Njegov nasvet za vse mlade, ki si želijo izboljšati svet je: »Postati junak je najlažja naloga, bojevati se proti neodgovornemu ravnanju s hrano in do okolja pa je tisto najtežje in predstavlja izziv, ki ga želim rešiti. Vse namreč lahko dosežeš z vztrajnostjo, pozitivno naravnanostjo in s pravo ekipo, ki te na vsakem koraku popolnoma podpira. Poišči torej tisto, kar te osrečuje in izpopolnjuje. Le tako boš uresničil svoje sanje, našel samega sebe in naredil spremembo za prihodnje generacije

Več o omenjeni inovativni aplikaciji je dostopno v članku tukaj o njegovi viziji sveta brez zavržene hrane pa tukaj.

Primeri dobre prakse kot je ta, nas lahko navdajo z zaupanjem, da lahko že samo en posameznik s svojo pripravljenostjo in miselnostjo naredi velik korak naprej. In to je nekaj, k čemur stremi tudi naš Razvojni center Kosop, so. p., ki deluje tudi na podlagi Deklaracije o razvoju skupnostne oskrbe.

Dodaj odgovor