Ljubljana, 22. 5. 2026 – Na 12. Dnevu vključujoče informacijske družbe smo odprli razpravo o javni podobi nevladnih organizacij, lastni produkciji vsebin ter pomenu digitalnih in multimedijskih kompetenc.

V okviru projekta DigiKompas – Center za digitalne in multimedijske kompetence nevladnih organizacij smo skupaj z Mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) 14. maja 2026 v Domu sindikatov v Ljubljani organizirali 12. Dan vključujoče informacijske družbe z naslovom »Glas nevladnih organizacij v javnosti: od slabe reprezentacije do lastne produkcije vsebin«.

Dogodek je odprl razpravo o tem, kako so nevladne organizacije predstavljene v javnem prostoru, kdo oblikuje njihovo javno podobo ter kako lahko organizacije okrepijo lastne komunikacijske in produkcijske zmogljivosti ter bolj samostojno predstavljajo svoje delo in družbene učinke.

V ospredju dogodka je bilo vprašanje, kdo danes pripoveduje zgodbo o nevladnih organizacijah – organizacije same ali drugi akterji v javnem prostoru – ter kako lahko nevladni sektor okrepi svoj glas v času digitalizacije in ekonomije pozornosti.

Uvodni nagovori: pomen zaupanja, digitalizacije in lastne produkcije vsebin

Dogodek je odprl mag. Simon Delakorda, koordinator Mreže NVO-VID, ki je poudaril pomen zaupanja v nevladne organizacije kot pomembnega gradnika demokracije, človekovih pravic in družbene blaginje. Izpostavil je tudi pomen transparentnosti, komuniciranja družbenih učinkov ter širjenja rezultatov delovanja organizacij, ki jih poudarja Strategija razvoja nevladnih organizacij do leta 2030. Ob tem je opozoril, da javno podobo nevladnega sektorja pogosto oblikujejo drugi akterji, zato je vprašanje lastne reprezentacije danes še posebej pomembno.

Udeležence je nagovoril tudi Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, ki je poudaril podporo ministrstva razvoju nevladnega sektorja in projektom, ki prispevajo h krepitvi digitalnih kompetenc organizacij. Opozoril je, da sodobno digitalno okolje zahteva nova znanja in pristope komuniciranja ter izpostavil pomen razvoja multimedijskih kompetenc: »V današnjem svetu kratke pozornosti in eksplozije informacij je pomembno, da znamo ustvarjati kakovostne multimedijske vsebine.« Poudaril je tudi, da digitalizacija ne pomeni zgolj tehnologije, temveč preobrazbo načinov dela, procesov in kompetenc ljudi ter da so lastne komunikacijske in multimedijske zmogljivosti danes ključne za doseganje javnosti.

V imenu projekta DigiKompas je udeležence nagovorila Sabina Janičijević, koordinatorka projekta, ki je predstavila namen projekta in poudarila, da DigiKompas nastaja kot odgovor na dolgoletno zaznane potrebe nevladnega sektorja po podpori pri digitalni preobrazbi, ustvarjanju multimedijskih vsebin ter bolj strateškem delovanju v digitalnem okolju. »Če nimamo znanja, podpore in lastnih produkcijskih kapacitet, težko pokažemo, koliko dela dejansko opravimo, kaj s tem spreminjamo in katere probleme vsakodnevno naslavljamo in pogosto tudi rešujemo,« je povedala.

Izpostavila je tudi širšo vizijo projekta – razvoj trajnejše podporne strukture in prihodnjo vzpostavitev centra za digitalizacijo nevladnega sektorja. »DigiKompas ni nastal zato, ker je digitalizacija danes popularna tema, ampak zaradi dejanskih potreb nevladnih organizacij,« je zaključila.

Okrogla miza: medijska podoba NVO med stereotipi, konflikti in iskanjem lastnega glasu

Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza Kdo pripoveduje zgodbo nevladnih organizacij?, na kateri so sodelovali Zoran Mihajlović, vodja multimedijskih vsebin projekta DigiKompas, izr. prof. dr. Andrej Lukšič s Fakultete za družbene vede ter Vasja Jager, novinar, kolumnist in pisatelj. Razpravo je moderirala koordinatorka projekta DigiKompas Sabina Janičijević.

V uvodu je izpostavila, da imajo nevladne organizacije pogosto zelo malo vpliva na to, kako so predstavljene v javnosti. »O nas pogosto govorijo drugi – politika, mediji in razprave na družbenih omrežjih. Precej redkeje pa imamo organizacije same možnost, da dolgoročno in strateško oblikujemo svoj glas v javnem prostoru.«

Dodala je, da so nevladne organizacije v javnosti pogosto razumljene predvsem kot izvajalke projektov ali porabnice javnih sredstev, bistveno manj pa kot avtonomni družbeni akterji z zagovorniško, kritično in razvojno vlogo. Po njenih besedah to ni zgolj vprašanje prepoznavnosti, temveč tudi zaupanja javnosti in razumevanja vloge nevladnega sektorja v družbi.

Razprava je nato odprla širše vprašanje, kako lahko nevladne organizacije okrepijo svoj glas in postanejo aktivni ustvarjalci lastnih zgodb ter javne podobe.

Dr. Andrej Lukšič je opozoril, da vprašanja javne podobe ni mogoče ločiti od širšega položaja nevladnega sektorja v družbi. Po njegovih besedah problem ni zgolj v vidnosti, temveč tudi v tem, kako in kje imajo nevladne organizacije možnost sodelovati pri oblikovanju družbenih odločitev. »Pogosto obstaja relativno slaba predstava o tem, kaj nevladni sektor sploh je,« je poudaril.

Izpostavil je potrebo po močnejšem glasu nevladnega sektorja pri oblikovanju zakonodaje, politik in pogojev delovanja ter izpostavil strukturno neenakost med vladnim in nevladnim sektorjem. Po njegovem mnenju sektor potrebuje dolgoročnejšo strategijo komuniciranja, ki ne bi naslavljala le reprezentacije organizacij, ampak tudi njihove sistemske pogoje delovanja ter večje vključevanje nevladnih organizacij v procese oblikovanja politik in odločanja.

Zoran Mihajlović je razpravo usmeril v praktične izkušnje s področja medijev in multimedije ter opozoril, da številne organizacije nimajo dovolj časa, kadrov, znanja in sredstev za strateško komuniciranje. »Ko bereš komentarje pod članki, vidiš, kako je nevladni sektor dejansko slabo sprejet. Ne vidi se pa ta del, da so nevladne organizacije eden ključnih stebrov družbe.«

Po njegovem mnenju rešitev ni v čakanju na medije, ampak v povezovanju organizacij, skupnem učenju in razvoju kompetenc: »Na naši strani je, da naredimo korake – da se povežemo, pridobimo kompetence in okrepimo komunikacijo.«

Izpostavil je tudi, da imajo večje organizacije pogosto že razvite komunikacijske strukture, medtem ko manjše organizacije ostajajo komunikacijsko podhranjene, kar dodatno vpliva na njihovo vidnost in reprezentacijo v javnosti.

Vasja Jager je razpravo premaknil v vprašanje sodobnega informacijskega okolja in ekonomije pozornosti: »Pozornost je danes najbolj omejena in najbolj dragocena dobrina.«

Po njegovem mnenju nevladne organizacije pogosto komunicirajo preveč racionalno in abstraktno, medtem ko sodobna komunikacija temelji tudi na emocijah, občutku pripadnosti in gradnji skupnosti.

Poudaril je, da nevladne organizacije danes ne tekmujejo več le z drugimi organizacijami, temveč s celotnim informacijskim okoljem. Njegovo osrednje sporočilo je bilo, da nevladne organizacije potrebujejo lastne komunikacijske kanale in dolgoročno gradnjo skupnosti: »Ne iti v posteljo s sovražnikom, ampak si zgraditi svojo posteljo – svoj kanal.«

Razprava se je zaključila z ugotovitvijo, da krepitev javne podobe nevladnega sektorja ni zgolj vprašanje komunikacije ali prepoznavnosti, temveč vprašanje zaupanja, demokracije in možnosti, da nevladne organizacije same oblikujejo zgodbe o svojem delu, učinkih in družbeni vlogi.

Priznanje za izjemne dosežke na področju vključujoče informacijske družbe

V okviru dogodka smo podelili tudi priznanje za izjemne dosežke na področju vključujoče informacijske družbe 2026.

Letošnje priznanje je prejelo društvo Ekologi brez meja za akcijo Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, ki ozavešča posameznike ter povezuje različne deležnike pri vzpostavljanju trajnostnih digitalnih navad z namenom zmanjševanja svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Akcija na razumljiv, merljiv in pregleden način opozarja tudi na okoljske posledice digitalne preobrazbe ter odpira razpravo o vplivu digitalnih tehnologij na okolje.

Gre za primer čezsektorskega povezovanja in aktivizma, ki s sodelovanjem skupnosti naslavlja presečišče trajnostnega razvoja in digitalnih tehnologij. V Mreži NVO-VID smo akcijo prepoznali kot navdihujoč primer zmanjševanja ogljičnega odtisa digitalnih aktivnosti in odgovornega pristopa k digitalni preobrazbi.

Delavnica: od komunikacijskih ovir do predlogov za podporno okolje

V drugem delu dogodka smo izvedli delavnico o javni podobi in multimedijskih kompetencah nevladnih organizacij.

Udeleženci so izpostavili, da organizacije pogosto delujejo v razmerah pomanjkanja časa, kadrov, sredstev in znanj.

Med ključnimi potrebami so udeleženci izpostavili krepitev digitalnih in multimedijskih kompetenc, podporo pri video produkciji, grafičnem oblikovanju in digitalnem komuniciranju, razvoj skupnih komunikacijskih in produkcijskih kapacitet ter nadaljnji razvoj podporne infrastrukture za digitalizacijo nevladnega sektorja.

Dogodek se je zaključil s predstavitvijo ugotovitev in priporočil za nadaljnji razvoj komunikacijskih zmogljivosti ter podpore nevladnim organizacijam pri samostojni produkciji vsebin.

Avtorica: Sabina Janičijević