Projekt SOVA-BOBI – dejanje v praksi

Srečanje partnerjev projekta SOVA_BOBI s predsedniki DU ZSD in Šoštanja

V sejni sobi Kulturnega doma Nazarje so se 28. marca zbrali in srečali predsedniki Društev upokojencev Zg. Savinjske doline in Šoštanja s partnerji projekta SOVA_BOBI, oz. občine Nazarje, DU Nazarje in vodilnega partnerja projekta zavoda Razvojni center KOSOP so. p. Nazarje.

Projektni partnerji so predsednike upokojenskih društev Zg. savinjske doline in Šoštanja seznanjeni z namenom in vsebino projekta SOVA_BOBI ter načrtovanimi cilji s sodelovanje vseh DU v okviru LAS ZSŠD.

Direktor zavoda RC KOSOP so. p. Srečko Prislan je vse prisotne seznaniti z nameni in potekom projekta SOVA-BOBI, oz. Socialna varnost ali boljše bivanje za vse, ki je bil izbran v okviru 2. JP LAS ZSŠD junija 2018.

Srečko Prislan in župan Matej Pečovnik ( slika – Benjamin K.)

Projekt SOVA_BOBI je realizacija konkretnih aktivnosti v praksi na osnovi potrjenih projektnih predlogov in vsebin v RRP Savinjske regije s strani Regionalnega razvojnega sveta Savinjske regije in Strategije razvoja LAS ZSŠD za finančno obdobje 2014-20, ki se financira iz EU finančnimi sredstvi ali konkretno 80% iz ESRR in 20 % z lastnimi sredstvi, oz. proračuna države Slovenije.

Zadnja leta se veliko govori o medgeneracijskem sodelovanju in potrebi le tega, saj je vse več prebivalcev starejših, socialno šibkih in odrezanih od družbenega življenja. Vse večje so stiske ljudi in socialno ranljivih skupin, kamor štejemo starejše, mlade in brezposelne. Družba je naravnana ekonomsko in potrošniško, zato na ranljive vse prevečkrat pozablja in jih odriva na stran. To pri njih povzroča socialne stiske, občutke manjvrednosti in vodi v različna negativna čustvena stanja in ta se pogosto manifestirajo v bolezni posameznika in vse večji odsotnosti z dela zaradi bolniške in drugih negativnih pojavih v lokalni skupnosti.

SOVA-BOBI ZA BOLJŠE SKUPNO BIVANJE

Srečko Prislan je predstavil projekt, ki se je pričel izvajati z letošnjim 1. januarjem. Že prej je široka projektna skupina pripravila podlage in smernice za izvajanje projekta. Preverili so dobre prakse iz tujine in možnosti implantacije le-teh na tukajšnje območje. Prislan je izpostavil dejstvo, da se bo potrebno v prihodnje več združevati, tako interesno, kot lokalno, saj bomo tako lažje odpravljali vzroke za socialno stisko in dosegati boljše pogoje za bivanje ranljivih skupin občanov. Na tem področju bodo morale v prihodnje več storiti tudi lokalne skupnosti.

Vse preveč je zaenkrat govorjenja, premalo pa akcije. Ravno o akciji je nato na srečanju spregovoril župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Občina je pristopila k projektu in pogovori o izvajanju so v teku. Zaenkrat delajo na tem, da bi čimprej postavili na noge dnevni center, v katerem bi se lahko zbirali, tako starejši, kot mlajši in invalidi. V njem bo zaposleno strokovno osebje, ki bo skrbelo za aktivno preživljanje časa, nudilo vso potrebno pomoč in suport uporabnikom. V praksi bi to pomenilo, da lahko recimo nekdo pripelje v center svojega ostarelega očeta, da je tam v času, ko je v službi. S tem se izogne temu, da ga ima v domu za ostarele, saj rabi celodnevno oskrbo.

DOGOVOR- PROJEKT PRIPELJATI V VSE OBČINE

Na sestanku je bil dosežen dogovor, da se pripravijo srečanja z župani, predsedniki zainteresiranih skupin NVO in ranljivih skupin s partnerji na projektu in oblikuje projektne skupine s koordinacijo vodje projekta v vsaki občini posebej. Tam se bodo z vsemi deležniki analizirale dejanske razmere in potrebe posameznikov oz. ciljnih ranljivih skupin ter možnosti izvajanja projekta na terenu v sodelovanju uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih in socialnih storitev.

Vsi so bili enotni, da je na tem področju potrebno še marsikaj postoriti, zato so vsi pripravljeni tvorno sodelovati v obliki projektne skupine sestavljene iz predstavnikov ranljivih skupin, ki bo vključila še posebej mlade in invalide ter njihove svojce.

Projekt SOVA-BOBI je praktičen primer, kako je mogoče izboljšati razmere v lokalni skupnosti v korist vseh občanov in v aktivnosti projekta vključiti uporabnike,  da neposredno sodelujejo pri oblikovanju ustreznih programov in storitev socialne varnosti za svoje vsakdanje potrebe.

Kdor sodeluje – ta napreduje, zato bodo v vsaki občini vključeni v projekt vsi zainteresirani, tako starejši kot mladi, uporabniki kot izvajalci ter ostali (svojci in predstavniki institucij), kar bo ustvarilo pogoje za dolgoročno sodelovanje in razvoj po meri ljudi ne institucij, saj so za to na voljo tudi javna finančna sredstva, ne le v občini, ampak predvsem na državnem, kot tudi evropskem nivoju in če jih ne bomo izkoristili mi v Zg. Savinjski in Šaleški dolini jih bodo pač drugi namesto nas!

(Srečko Prislan in Benjamin Kanjir)

Tudi mi potrebujemo »SPREMEMBE«!

Spoštovani!

O socialni varnosti pogosto začnemo razmišljati šele ob dogodkih v našem življenju, ki nas ogrožajo bodisi  v materialnem smislu, bodisi povzročajo kakšno drugačno stisko, problem ali težavo, ki je sami ali s pomočjo svojih bližnjih ali izvajalcev obstoječih storitev ne moremo več razrešiti.

Za nekaj takih ključnih okoliščin je sicer poskrbljeno preko formalnih ukrepov kot so: zavarovanja na ravni države  (npr. bolniški dopust in nadomestilo, pokojnine ob upokojitvi, nadomestila za brezposelnost…) in preko programov in projektov, ki jih sofinancira EU, država ali občina in jih izvajajo raznolike organizacije in društva (npr. programi za starejše ali za osebe, ki imajo težave z zdravjem, zaradi zasvojenosti, težave v odnosih,… ipd.).

A tudi ta nadomestila, pravice in programi niso nujno zadostni oziroma ne pokrijejo vseh okoliščin in izzivov, v katerih se znajdemo. Kljub navedenemu, pa vsi z dneva v dan spoznavamo in ugotavljamo dejstva, da se stanje na področju zdravstva slabša, revščina poglablja, odnosi med ljudmi (mladimi in starejšimi, revnimi in bogatimi, otroci in starši,…..itd) slabšajo, zato se kopičijo novi problemi in težave, ki jih rešujemo primarno s kurativo ali na način, da odpravljamo posledice, ne pa vzrokov, ki takšne negativne posledice povzročijo.

Če želimo dobro poskrbeti za našo zdravje in socialno varnost, je pomembno, da se tudi sami vključimo v oblikovanje rešitev in programov in tako načrtovalce ter akterje razvojnega procesa bolje seznanimo s situacijami v konkretnem življenju v katerem s proaktivnim delovanjem in razvojem odkrivamo vzroke ter sistemsko odpravljamo morebitne negativne posledice.

Samo tako bomo namreč lahko soustvarili programe in storitve, ki bodo bolj primerni in se bodo kakovostno ustrezno odzvali na naše potrebe ter tudi generirali razvoj dejavnosti in storitev s preventivnim in proaktivnim delovanjem, kar bo omogočilo permanentno odkrivanje in odpravljanje vzrokov, ki povzročajo negativne posledice za zdravje in socialno varnost vseh in še posebej najbolj ranljivih družbenih skupin.

Ker želimo v večji meri spodbuditi sodelovanje med izvajalci in uporabniki zdravstvenih in socialnih storitev, vas, kot predstavnika, oziroma predstavnico organizacij, ki ste uporabnik ali izvajalec socialnih storitev in delujete na področju zdravstvenega in socialnega-varstva ter sorodnih področjih, kot so:

– šolstvo, zdravstvo, invalidsko varstvo, zdravega okolja, javna uprava,…otrok, družine in mladine, vljudno vabimo, da soustvarite dogodek na primer na temo :

»SOCIALNA VARNOST – kaj je to!?«

Dne 6. 3. 2019 je tudi »Dan za spremembe«, kot nacionalni projekt za vse prostovoljce v Sloveniji, ki ga koordinira in vodi Slovenska Filantropija iz Ljubljane. Toda »tudi mi potrebujemo spremembe«, zato je predviden dogodek na temo »SOCIALNA VARNOST – kaj je to« prvi korak na poti do naših sprememb!

Predviden termin za realizacijo dogodka je od 6. do vključno 13. aprila 2019.

Izhodišče vseh sodelujočih za naveden dogodek je splošna definicija za socialno varnost, ki se glasi:  

»Socialna varnost – je skupek vseh pravic, ki jih družbena skupnost nudi in zagotavlja vsakemu posamezniku, kot članu te skupnosti.  Vsaka pravica je veza na dolžnosti, zato pravica pripada le tistemu, ki izpolnjujejo določene pogoje in svoje dolžnosti v skupnosti kjer dela in živi!«

Na tem dogodku bomo v vseh občinah v Zgornje Savinjski dolini ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, skupaj predstavili različne poglede in ideje glede zagotavljanja socialne varnosti v lokalnem okolju; predstavili dejansko stanje, naše želje in potrebe na tem področju in se skupaj pogovorili o možnostih nadaljnjega dolgoročnega sodelovanja pri vzpostavitvi in delovanju učinkovitega sistema socialne varnosti na lokalnem nivoju v katerega so enakopravno vključeni tako izvajalci kot uporabniki zdravstvenih in socialnih storitev!

Res je – »TUDI MI POTREBUJEMO SPREMEMBE!«

Veselimo se sodelovanja z vami in vas lepo pozdravljamo,

(Srečko PRISLAN  in dr. Liljana RIHTER)

Gospodarstvo molzna krava, državljani pa tlačani

ZSF – vzpodbuja razvoj fundacij v Sloveniji, skrbi za izmenjavo informacij, znanj in izkušenj, krepi sodelovanje med fundacijami ter drugimi nevladnimi, vladnimi in mednarodnimi organizacijami.

Fundacije s svojo več kot tisočletno tradicijo so ustanove, ki naj bi zaradi svoje, v osnovi trajnostne in stabilne narave, ne bile odvisne od politike in političnih sprememb. Praviloma bi moralo zadostovati že ustanovitveno trajno premoženje kot zagotovilo, da bo fundacija lahko neodvisno in ustrezno opravljala namen in poslanstvo, zaradi katerih so se jo ustanovitelji odločili ustanoviti. Kakor na mnogih drugih področjih, zdaj, več kot dvajset let po osamosvojitvi Slovenije, tudi na področju fundacij ugotavljamo, da so naša pričakovanja o njihovi vlogi v naši družbi še vedno samo iluzija.

Od leta 1995 imamo svoj zakon o ustanovah, za katerega nekateri, predvsem pravniki, zagotavljajo, da je povsem ustrezen. Pa ni. Od začetka tretjega tisočletja imamo združenje, ki ga je nekaj fundacij ustanovilo z namenom, da bo kot »nepolitična, nadstrankarska nacionalna organizacija slovenskih fundacij predstavljala nosilko interesov civilne družbe, pobudnico sprememb obstoječe zakonodaje, ki je vsebinsko vezana na delovanje fundacij v Sloveniji, predlagateljica novih zakonskih rešitev v prid fundacij in vlagateljev finančnih in materialnih sredstev v fundacije«. Združenje si s svojim delovanjem že več kot dvanajst let prizadeva, da bi fundacije, kot pomemben del civilne družbe, v Sloveniji uspešnejše izvajale svojo vlogo in uresničevale svoje poslanstvo. Vzpodbuja razvoj fundacij v Sloveniji, skrbi za izmenjavo informacij, znanj in izkušenj, krepi sodelovanje med fundacijami ter drugimi nevladnimi, vladnimi in mednarodnimi organizacijami. Stalno utrjuje zavedanje javnosti o pomenu fundacij. Pa vendar še vedno razbija skale, da bi lahko začelo orati ledino…

Stanje, v katerem se je znašla naša država po zaslugi ljudi, ki so njene vajeti prijeli z našim zaupanjem, ga izrabili, poteptali vrednote in pozabili na temelj naše družbe – državljane, je v veliko stisko potisnilo tudi fundacije. Namesto, da bi se katerakoli dosedanja vlada in parlament zavedala pomena civilne družbe in dala temu stebru enako veljavo kakor gospodarstvu in državnemu upravljanju, da bi postavljala novo državo na treh stebrih in jo s tem naredila stabilno, se vodilni politiki še vedno obnašajo tako, kakor da je gospodarstvo molzna krava, državljani pa tlačani. Civilna družba, nevladne organizacije, kamor sodijo tudi fundacije, pa so zanje samo fasada, krinka, maska, ki jo morda včasih uporabijo ali celo zlorabijo v svojem političnem boju za oblast.

»Kako naprej?« je zagotovo najpomembnejše vprašanje, ki si ga moramo zastaviti v tem trenutku. Latentno stanje, v katerem so se znašle fundacije in njihovo združenje, se zdi kot slepa, brezizhodna ulica. Ljudje, filantropi, ki se razdajajo za javno dobro, splošno korist in dobrodelnost, so postali sodobni Don Kihoti, ki jih politični mlini na veter s svojih višav ne opazijo, če pa slučajno kdo izstopa, ga hitro zmeljejo v prah.

Fundacije so organizacije, ustanove premoženja. Nimajo lastnika, delujejo po zasebnem pravu, z njihovim premoženjem pa upravlja uprava v skladu z namenom in poslanstvom. Vendar so pomembna narodna zakladnica. So tiste nevladne organizacije, katerih člani uprav si morajo prizadevati za njihovo delovanje, ne morejo pa imeti pa pooblastil nosilca (to je premoženja), da bi se uprli oblasti in ji s ceste sporočili, da tako ne gre več naprej.

Sporočilo, da je stabilna in demokratična lahko samo tista država, ki stoji na treh stebrih, je zaman trkalo na vrata dosedanjih vlad in članov parlamenta. Prišel pa je čas, da tisti, ki bodo oblikovali nov način vodenja države, brez dosedanjih zavoženih političnih obrazov, začnejo graditi prihodnost Slovenije na državljanih, civilni družbi in nevladnih organizacijah, ki bodo enakovredno zastopane v trialogu treh stebrov.

Za več informacij klikni na puščico v kvadratku (osnovni menu) !!!!!