“Bančna alternativa”

– Zadovoljstvo uporabnikov prioriteta –

Obstajajo že desetletja, a so pozornost pritegnile šele v krizi, ko so »običajne« banke izgubljale tako denar kot ugled.

Etične, pravične ali tako imenovane trajnostne banke so banke, ki so zavezane, da delujejo v skupno dobro: zbrana sredstva vlagajo v realno ekonomijo, okoljevarstvene, socialno-podjetniške, izobraževalne in kulturne projekte, vpete so v lokalno okolje, poleg dobička pa izpolnjujejo tudi uresničevanje socialnega učinka.

Zavezane so k transparentnosti, kar pomeni, da imajo njihovi komitenti boljši pregled nad tem, kako se uporabljajo njihova privarčevana ali presežna sredstva, in ne vlagajo v špekulativne finančne mehanizme. Pomembna je tudi njihova notranja organiziranost: imajo demokratično shemo upravljanja in dogovorjeno razmerje med višino plač bančnih uslužbencev in vodstva, ki je navadno ena proti pet. Pri tem pa so njihove stranke deležne vseh zanje pomembnih bančnih produktov, kot so vodenje osebnega računa, izdaja bančnih kartic, varčevanje, namenski krediti in storitve elektronskega bančništva.

Dobri rezultati in manj slabih kreditov v krizi

Ker imajo jasno politiko kreditiranja in s posojilojemalci tesno sodelujejo že od poslovnega načrta, so tudi med krizo imele dobre rezultate in nizek odstotek slabih kreditov, hkrati pa so zaradi razočaranja javnosti nad običajnimi bankami k sebi privabile veliko novih strank, ki so se zaradi bančnih afer začele ozirati po pravičnejših finančnih institucijah. Vse to je razvidno tudi iz letnih poročil največjih etičnih bank, med katerimi so nemška GLS Bank s 40-letno tradicijo, nizozemska Triodos Bank, Merkur Bank z Danske in italijanska Banca Etica. Globalno na svetu sicer deluje 600 etičnih bank in etičnih skladov, od tega okoli 480 v Evropi, njihovo število pa se še povečuje. Etične banke tesno sodelujejo med seboj in so povezane v različne mrežne organizacije ter pomagajo tudi novim članicam pri vzpostavitvi poslovanja.

Nizozemska etična banka Triodos je bila ustanovljena že leta 1980. Danes ima več kot 900 zaposlenih in okoli 25 milijonov evrov dobička (leta 2013). Foto: Reuters

Raziskava fundacije mreže trajnostnih bank Global Alliance for Banking of Values (GABV), ki je primerjala svoje članice, torej etične banke, in običajne banke v letih 2003, 2008 in 2013, kaže, da etične banke več kot 76-odstotkov zbranih depozitov usmerjajo v realno gospodarstvo, medtem ko je pri običajnih bankah ta delež okoli 40-odstoten.

Iz številk je mogoče razbrati, da so trajnostne banke večinoma usmerjene k uresničevanju potreb svojih uporabnikov, medtem ko je v drugih bankah najpomembnejši cilj maksimizacija dobička. Tudi podatki o donosu na sredstva in donosu na kapital – osnovni merili dobičkonosnosti poslovanja bank – kažejo, da so ene in druge banke v obdobju desetih let po donosu izenačene. Nastajajo pa velike razlike v času globalne finančne krize (od leta 2008 do leta 2012), ko se je donosnost trajnostnih bank le malenkostno znižala, precej bolj pa se je zmanjšala povprečna donosnost konvencionalnih bank.

Trajnostne banke so namreč zaradi vrnitve h koreninam bančništva manj tvegane in v času ekonomskega zastoja celo bolj dobičkonosne kot navadne banke. Tudi na področju stopnje rasti depozitov varčevalcev, podeljenih kredito v porabnikom in rasti prihodkov etične banke zaznavajo precej višje stopnje rasti kot druge banke na trgu. Vir (tukaj)

Bančna »alternativa« nastaja tudi pri nas.

Več informacij na spetu:

“Pravična banka”
“Projekt – eBanka”