Študijske prakse in izobraževanje.

27 okt2015

KOPER – Danes se je v Kopru odvijal osmi v nizu dvanajstih regijskih dogodkov, ki jih na pobudo Urada Republike Slovenije za mladino organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMa in zavodom Movit. Soorganizator tokratnega obiska je bil tudi društvo PiNA.

Dogodek Obalno-kraške regije z začetkom ob 10. uri se je odvijal v Centru mladih Koper.

V prvem delu posveta so se predstavljali mladi s primeri dobrih mladinskih praks znotraj regije. V drugem delu, ki se je pričel ob 12.30 uri, pa so s pomočjo strukturiranega dialoga izpostavili temo študijskih praks in izobraževanja.

Strukturirani dialog

Tema: študijske prakse in izobraževanje

Častni gostje: dr. Dejan Hozjan, prorektor Univerze na Primorskem in dr. Sabina Koleša, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Greta Metka Barbo Škerbinc namestnica generalne direktorice ZRSZ, Nevenka Bandelj iz ZRSZ, direktorica OS Koper.

Strukturirani dialog

Greta Metka Barbo Škerbinc iz ZRSZ je začela s podatkom, da je bila v septembru 2015 brezposelnih mladih cca 22.000. “Situacija na trgu dela se izboljšuje,” je poudarila in dodala, da je na to moč računati tudi v prihodnje, glede na aktivnosti, ki se izvajajo na tem področju. “ZRSZ se ukvarja tudi z opolnomočenjem mladih, orientiranjem mladih, z vlogo posrednika med delodajalci in mladimi, itd.“, kot pravi Greta Metka Barbo Škerbinc in ne samo z evidentiranjem brezposelnih.

“Veseli bi bili, če bi lahko vsakemu mlademu ponudili pravo zaposlitev zanj.”

Strukturirani dialog

dr. Sabina Koleša, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je povedala, da so “ustvarjalnost, inovativnost, samoiniciativnost, sposobnost reševanja problemov, ciljna naravnanost, itd.,” tiste kompetence, ki jih od mladih pričakujejo podjetja, ki iščejo novo delovno silo. In te kompetence so izrednega pomena pri mladih, saj raziskave kažejo, da jih preko formalnega načina izobraževanje, ne prejemajo v dovolj veliki meri. dr. Dejan Hozjan, prorektor Univerze na Primorskem je povedal, da v okviru kariernega centra svetujejo študentom, kako po šoli. Kako se informirati, iskati, predstaviti, itd. Nevenka Bandelj iz ZRSZ, direktorica OS Koper pa je izpostavila, da je delež med vsemi brezposelnimi najmanjši ravno pri njih, a je stopnja brezposelnih mladih, višja od splošne stopnje. “Slovenija mora najti način in pot, da mladi ne bodo odhajali. Da ne bodo razočarani, da ne bodo nemotivirani in da se ne bodo umikali od trga dela v Sloveniji,” pravi.

Nevenka Bandelj

Nevenka Bandelj je povedala, da tisti, ki so dlje prijavljeni na zavodu, težje pridejo do zaposlitve. Glede različnih pogojev (recimo: določeno obdobje mora biti posameznik v evidenci brezposelnih na ZRSZ, preden se odloči za prijavo), ki so mnogokrat predpogoj na različnih programih ZRSZ je povedala, da so pogoji postavljeni s pravimi nameni. Pomembno je, da je pomoč ponujena tistim, ki jo potrebujejo. In če se z lastno iniciativo ne najde zaposlitev, potem so ti programi na pravem mestu. “Ni načrta za razvoj tretjega sektorja v celoti,” se je slišalo s strani mladih, ki so navzoče odločevalce spraševali tudi o zaposlovanju v nevladnem sektorju.

Mladi so jasno povedali, da pričakujejo tudi vladno podporo zadružništvu. Ljudje se lahko izvzamejo iz odvisnosti od delodajalcev, so izpostavili mladi in opozorili na dosedanje nesmisle in na pomembnost urejanja celostnega sistema. Tin Kampl iz MSS je poudaril, da je potrebno začeti s kvalitetnejšim medsektorskim sodelovanjem in povezovanjem, saj da “bomo lahko samo tako na dolgi rok urejali področje mladih in zaposlitve.”

Greta Metka Barbo Škerbinc iz ZRSZ je poudarila, da je iskanje službe “full time job!” Živimo namreč v obdobju pravil, razpisov, navodil, pogojev itd, in potrebno bo najti rešitve znotraj zakonodajnih možnosti. dr. Dejan Hozjan, prorektor Univerze na Primorskem je glede ujemanja študijskih programov in klasifikacij delovnih mest na ZRSZ povedal, da univerze razpisujejo programe na tistih področjih, na katerih je interes. Mladi so namreč izpostavili dotični problem, recimo biopsihologa, ki s svojo izobrazbo v Sloveniji ni zaposljiv.

Vid Tratnik iz PiNE je predstavil tudi možnosti reogranizacije načina dela ZRSZ. Kot pravi imajo skrbniki na ZRSZ brezposelne razdeljene po skupinah glede na njihov priimek, ne bi bil pa slab razmislek v smeri razvrščanja glede na njihove opredelitve, kot recimo: izobraženi mladi, neizobraženi mladi, prve zaposlitve, mladi z manj priložnostmi, itd… Kako vključiti tiste mlade, ki niso vključeni nikamor? Glede tega vprašanja so bili mladi izredno jasni in so težave močno izpostavili. Mladi pravijo, da je največji problem v višini sredstev, ki so namenjena področju. ki se ukvarja s t.i. neaktivnimi mladimi.

Uvodni pozdravi organizatorjev

8. regijski dogodek – Koper

Barbara Zupan iz URSM je navzoče lepo pozdravila in povedala, da tudi glede na aktivnosti na področju mladih v tej regiji, pričakuje “dobro izmenjavo praks” in pravi strukturirani dialog. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl se je zahvalil številnim mladim za obisk in povedal, da pričakuje dobro razpravo. Pozval je mlade, da izkoristijo možnost, ki jo imajo, da tudi na strukturiranem dialogu z odločevalci, izpostavijo svoje želje, ideje in namene. David Banović iz Mreže MaMa je vse navzoče lepo pozdravil, izpostavil bistvo delovanje Mladinske mreže MaMa in mlade pozval, da aktivno sodelujejo v dogodku. Direktor nacionalne agencije MOVIT Uroš Skrinar, je uvodne nagovore sklenil s prepričanjem, da bo danes glede na odzivnost prava debata. Na kratko je predstavil tudiprogram Erasmus +, ki ga bo predstavil tudi med primeri dobrih praks. Vid Tratnik iz PiNE je izrazil veselje, da se je dogodka udeležilo veliko število različnih društev, hkrati pa je glede na aktivno participacijo mladih v njihovi regiji, izrazil prepričanje, da bo današnji dogodek uspešen. Mojca Vojska iz Centra mladih Koper je izrazila zadovoljstvo, da so organizatorji izkoristili prostor, ki je namenjen druženju in aktivnem delovanju mladih. Vsem je zaželela produktivno debato.

Primeri dobrih praks

Kulturno izobraževalno društvo PiNA
pina-logo

Katerina Kljun je povedala, da PiNA deluje na treh področjih, ki se medsebojno dopolnjujejo; krepitev sektorja NVO, razvoj kritične in odgovorne družbe in mednarodno (so)delovanje. Podrobneje je predstavila program mednarodne mobilnosti PiNa TERMINAL. Katerina je povedala, da se PiNa močno povezuje z drugimi ključnimi akterji, recimo, “ko pripravljamo prve analize mladine v regiji.” PiNA spodbuja aktivno soudeležbo civilne družbe, kar se kaže v izmenjavi semen ali pa pripravi skupnostnega urbanega vrta, recimo. PiNA je v bistvu platforma idej pravi Katerina!

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija

Jan Peloza

Jan Peloza, predsednik mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je predstavil mladinsko organizacijo v javnem interesu, ki stremi k pozitivni družbeni spremembi in osebnostni rasti mladih. Povedal je, da so veseli, da se predstavljajo, tam, kjer so jih podprli že pred 10 leti, na samem začetku. Na kratko je predstavil različne projekte, ki promovirajo in zagovarjajo trajnostni razvoj in predvsem zdrav življenski slog. Zveza je aktivna na področju ozaveščanja o negativnih posledicah prekomernega pitja alkohola med mladimi, med nosečnostjo, itd. “Mladi so ena najbolj ranljivih skupin, na področju alkohola!” pravi Jan Peloza.

Program Erasmus +

Uroš Skrinar

Uroš Skrinar, direktor nacionalne agencije MOVIT je povedal, da so osnovni cilji programa Erasmus + predvsem izboljšati ključne kompetence in sposobnosti mladih, kot tudi: promoviranje participacije, aktivnega državljanstva, medkulturnega dialoga, socialne vključenosti, solidarnosti. Zaradi pomembnosti financiranja mladinskih organizacij in projektov za mlade, je Uroš Skrinar predstavil možnosti sofinanciranja Erasmus +, ki marsikateri organizaciji omogoča delovanje in lažjo organizacijo dela. Organizacije in mladi med drugim tako pridobivajo kompetence in izkušnje za boljšo zaposljivost, predvsem pa se mladi lažje integrirajo v družbo in postajajo kritični državljani.

Več (tukaj)