Kooperative priložnost za mlade!

Kooperative so organizacije, ki so razširjene po vsem svetu. Po statistiki Mednarodne zadružne zveze zadruge različnih vrst (kreditne, kmetijske, obrtne, stanovanjske, potrošniške, delavske, izobraževalne, zdravstvene in druge) v svetu povezujejo 800 milijonov članov ter zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, kar 20% več kot vsa multi-nacionalna podjetja skupaj.

Prav zato smo se odločili, da tokrat izpostavimo to temo, ki je zanimiva za razvoj mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter posredno tudi za mlade. Komentar na to temo je podala Jadranko Vesel iz Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, ki razvoj zadrug v slovenskem prostoru spremlja že od časov osamosvojitve. Katere možnosti za reševanje izziva brezposelnosti se tu ponujajo za mlade, boste izvedeli v naslednjih vrsticah.

V prihodnjih mesecih se bomo še dotaknili kreativnih komentarjev in mnenj, katerih redeča nit je ustvarjanje priložnosti za razvoj mladih in mladinski organizacij. 

Drugačna delovna mesta so mogoča

Zadruge niso kakšna nova iznajdba, je pa res, da v kriznih časih naraste zanimanje zanje. So drugačne, kot na finančnem vložku zasnovane družbe in prav zaradi te svoje vezanosti na člane bistveno bolj odporne oblike organizirane proizvodnje, storitev in uslug.

Pri nas so prevladujoče zadruge v kmetijstvu, kjer člani združujejo le nekatere interese na primer skupno nabavo potrebščin in semen ter skupno prodajo proizvodov. Mogoče je to tisti razlog, ki je zadruge, lahko bi jim rekli tudi cooperative, pri nas označil in jih naredil za nezanimive. Kljub temu, se pojavlja mnogo iniciativ mladih in tudi drugih brezposelnih, ki si skušajo postaviti delavno mesto sami.

Iniciative so med seboj zelo različne po vsebini in dejavnostih, ki bi jih člani želeli opravljati v okviru zadrug. Prav zaradi omejenih izkušenj v kmetijskih zadrugah nimamo veliko izkušenj pri vzpostavljanju zadrug, na primer v industrijskih obratih, na področju kulture, medijev, uslug in storitev namenjenih posamezniku in drugih dejavnostih.

Nekaj izkušenj imamo tisti posamezniki in nekatere organizacije, ki so sodelovali pri eksperimentalnem razvojnem projektu konec  90-ih let, nekaj znanja smo uspeli zbrati in ga skušamo širiti tisti, ki smo v tem neuspelem eksperimentu sodelovali. Vsaka izkušnja šteje!

Zadruga je oblika organiziranosti, ki združuje zainteresirane, ki so pripravljeni usposabljati se za zadružno, to je skupno delovanje. To ni način združevanja za tiste, ki ne želijo sodelovati pri odločanju o delovanju organizacije, to tudi ni oblika, ki lahko nastaja od zgoraj navzdol, na iniciativo na primer javnih zavodov in služb ali celo gospodarskih družb.

Menim tudi, da je za mlade, ki so pripravljeni timsko delovati zadruga/kooperativa ena od tistih oblik, ki je primerna za vzpostavljanje delovnih mest  na najrazličnejših področjih delovanja. Posebej  zanimive so socialne zadruge/kooperative, ki jih je po svetu vse več. Tu gre za zadruge, ki delujejo na neprofitni osnovi. Seveda to ne pomeni, da te zadruge ne izkazujejo dobička, različne so od drugih predvsem v porabi dobička, ki ga povečini namenjajo za razvoj storitev in izboljšanje kvalitete lastnih storitev, za izboljšanje kvalitete delovnih mest in podobno. Tu so socialne zadruge podobne socialnim podjetjem, ki pri nas najdejo svojo osnovo v Zakonu o socialnem podjetništvu.

V zadrugah si lahko mladi postopno ustvarijo lastno delovno mesto, ki bo stabilno in trajno in predvsem skupaj z drugimi. Seveda je pri tem nujno skupno delovanje in predvsem timsko delo. Glede na popolno individualiziranost in poudarjanje konkurence, je za sodelovanje nujno obdobje učenja in treninga ter izgradnja skupine, ki bo sposobna delovati usklajeno, odločati o vseh vprašanjih razvoja posameznih produktov zadruge, predvsem pa odločanja o skupni usodi zadružnikov.

Pomembno je, da se vsi združujoči se zavedajo postopnosti izgradnje skupnega načina delovanja, da so pripravljeni učiti se ne le iz lastnih izkušenj, da so pripravljeni povezovati se ne le v okviru lastne zadruge temveč tudi med zadrugami. Razvejani zadružni sistemi v Italiji, Franciji, Španiji, na Švedskem, Japonskem in v ZDA, so v krizi 2008 jasno pokazali stabilnost teh organizacij, posebej tam, kjer so zadruge med seboj trdno povezane.

Prav zaradi desetletnega spremljanja nekaterih iniciativ zadružnega tipa, smo v RISE oblikovali izobraževalne programe za različne skupine, ki bi želele vzpostaviti zadrugo/kooperativo. Menimo namreč, da je eden od razlogov za neuspešnost zadružnega delovanja oz. za težave v delovanju zadrug prav nerazumevanje in nepoznavanje zadružne oblike delovanja ter hkrati popolna odsotnost izobraževanja in usposabljanja za sodelovanje na vseh stopnjah v izobraževalnem sistemu. Vir (tukaj)