»Zagotovimo si hrano za jutri«

Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020

V skladu z načeli trajnostnega razvoja kmetijstva so z Resolucijo določeni naslednji strateški cilji:

a) Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

b) Povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.
c) Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin.
d) Zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja (v sodelovanju z drugimi politikami).

Kmetijstvo s proizvodnjo hrane v trajnostnem konceptu daje tudi blagovne in neblagovne javne dobrine, ki so izjemnega pomena in njihovo zagotavljanje usmerjajo kmetijska in druge javne politike. Tu velja izpostaviti predvsem ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije, varovanje kmetijskih zemljišč pred trajno spremembo namembnosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ohranitev biotske raznovrstnosti in tipične kulturne krajine, gospodarno ravnanje z vodnimi viri in drugo.

Socialno podjetništvo in družbena odgovornost podjetij – kooperative

Socialno podjetništvo in družbena odgovornost podjetij sta koncepta, ki sta združljiva z gospodarsko konkurenčnostjo, hkrati pa s poudarjenimi etičnimi temelji in odgovornim odnosom do okolja podpirata usmeritev v gospodarstvo, delujoče po načelih trajnostnega razvoja.

Socialno podjetništvo, pri katerem ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj dejavnosti in deluje po načelih demokratičnega odločanja in solidarnosti, na primer odlikujejo odpornost na tržne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Socialna podjetja imajo v Evropi že več desetletno tradicijo uspešnega delovanja, zadruge na primer preko 100 let.

Slovenija zaostaja v razvoju socialnega podjetništva, kakršno se je uveljavilo v Evropi. Zakon o socialnem podjetništvu smo dobili šele leta 2011, v pripravi je strategija razvoja tega področja, imamo že nekaj dobrih praks. V naslednjih letih lahko pričakujemo bolj sistematično podporo tej dejavnosti, tudi s sredstvi EU. Strokovne ocene govorijo, da imamo v tem sektorju priložnost zagotoviti več kot 50.000 novih delovnih mest v dejavnostih, ki so družbeno koristne.

Razlika med konvencionalnim in socialnim podjetjem je v tem, za kaj se dobiček uporabi, saj ga socialna podjetja re-investirajo v razvoj podjetja in novih delovnih mest ter ga tudi pravično porazdelijo med delavce, ki so dobiček ustvarili. Socialna podjetja tudi vključujejo delavce v soupravljanje podjetij in v izvajanje dejavnosti vključujejo tudi prostovoljce. V javnosti se ob omembi socialnih podjetij še vedno prepogosto predstavlja samo tip B – to so podjetja, ki lahko opravljajo katerokoli od poslovnih dejavnosti, vendar svoj družbeno koristni značaj upravičujejo z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb. Z vidika zadovoljevanja lokalnih energetskih potreb s hkratnim uresničevanjem drugih razvojnih ciljev pa so zlasti perspektivna socialna podjetja tipa A. Le-ta opravljajo poslovne dejavnosti, prepoznane kot družbeno koristne: varovanje okolja, ekološka proizvodnja hrane, pravična trgovina, socialni turizem, proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije, razvoj zelene ekonomije, mladinsko delo, lokalna samooskrba s hrano, razvoj lokalnih skupnosti.

Ena izmed pomembnih karakteristik socialnega podjetništva je predvsem tesna povezanost z lokalnim okoljem, odzivnost na specifične probleme lokalnih skupnosti in s tem nastanek delovnih mest na lokalnem nivoju, kar je za Slovenijo pomembno tudi v povezavi s poseljenostjo podeželja. MKO se je odločilo, da te priložnosti sistematično preuči in podpre, zato pripravlja akcijski program spodbujanja socialnega podjetništva na podeželju (pripravlja ga medresorska delovna skupina, s predstavniki različnih deležnikov).

Evropska komisija definira družbeno odgovornost podjetij (DOP) kot odgovornost, da v svoje poslovne prakse vgradijo skrb za njihov socialni, okoljski in etični vpliv na družbo ter njihov vpliv na človekove pravice in potrošnike. Zaradi številnih prednosti in koristi, ki jih prinaša vsem vpletenim, DOP podpirajo tudi mednarodne organizacije (smernice OECD in Združenih narodov), pred kratkim je bil pripravljen poseben standard ISO26000, sprejete so bile nacionalne strategije. Nemška nacionalna strategija na primer poudarja, da se prakticiranje družbene odgovornosti splača tako za podjetja kot za družbo: ponuja priložnost za krepitev mednarodne konkurenčnosti podjetij na dolgoročni osnovi in pomaga najti rešitve za družbene izzive.

Spodbujanje družbene odgovornosti smo kot enega od predpogojev za začetek uresničevanja zastavljene poti razvoja vključili že v osnutek SRS, še posebej pa poudarili v Slovenski industrijski politiki. S spodbujanjem družbeno odgovorne podjetnosti je treba začeti že pri mladih. Nadalje se načrtuje oblikovanje prioritetnih področij in ukrepov za spodbujanje družbene odgovornosti skladno z usmeritvami Združenih narodov za področje človekovih pravic (»UN Guiding Principles«). Poseben ukrep vključuje podporo projektom, ki spodbujajo izgradnjo in izmenjavo dobrih praks na področju družbene odgovornosti v podjetjih. V okviru tega tudi spodbujanje mentorskega in investicijskega sodelovanja družbeno odgovornih in socialnih podjetij ter podpora investicijam s socialnim učinkom. Spodbujanje družbene odgovornosti podjetij se bo izvajalo tudi preko upoštevanja družbene odgovornosti pri dodeljevanju sredstev v okviru javnih razpisov.

Odločitev Slovenije za zeleno, družbeno odgovorno gospodarstvo s povečano podporo socialnemu podjetništvu je utemeljena tudi s tem, da imamo tako na ravni EU kot na nacionalni ravni že bogato paleto predpisov in ukrepov, ki podpirajo tako pot razvoja. Ob vseh naštetih koristih je pomembno, da za take projekte so in bodo še v večji meri na voljo različni viri financiranja. Zeleno gospodarstvo in vključujoča družba sta med prednostnimi področji za finančne podpore iz evropskih sredstev v obdobju 2014 – 2020 (strukturni skladi in drugi programi EU). Viri financiranja obstajajo tudi na mednarodni ravni.

Primer iz Španije – predstavitev korporacije Mondragon iz Baskije

Kot je zapisano na spletni strani Mondragona (www.mondragon-cooperation.com), je korporacija Mondragon svoje dela začela 1956. leta z ustanovitvijo prve industrijske zadruge Mondragona v provinci Gipuzkoa.

Filozofija korporacije Mondragon temelji na štirih poslovnih vrednotah: soudeležba, sodelovanje, družbena odgovornost in inovativnost.

Njihovi temeljni cilji so: organizacija mora biti konkurenčna na mednarodnih trgih, pri poslovanju uporabljajo demokratične metode, ustvarjajo nova delovna mesta, posebno pozornost posvečajo razvoju delavcev po strokovni in osebnostni plati ter usmerjajo celotno organizacijo k splošnemu družbenemu razvoju.

Organizacija Mondragon je razdeljena na štiri področja: finance, industrija, trgovina in znanje (www.mondragon-cooperation.com).