Ključna za razvoj je lastna banka!
Caji Laboral lastna banka, kot osrednja kooperativa v poslovnem sistemu MONDRAGON, je skrbela tudi za inkubacijo in financiranje novih delavskih podjetij.
Baskovsko podjetje Mondragon je eno najuspešnejših primerov kooperativ, posebne oblike socialnega podjetništva, ki v 260 izpostavah po svetu zaposluje 83.200 delavcev.
Aktivni so na štirih področjih delovanja, od lastnih univerz in drugih izobraževalnih ustanov, široko razvejane industrije, finančnega sektorja ter trgovine na drobno. S celotno dejavnostjo ustvarijo okrog 15 milijard evrov prometa, kar je skoraj polovica slovenskega BDP, pri čemer je razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju le 1 : 4,5.
(klikni na sliko)
Organizacijski model kooperativ je v bistvu nadgrajeno delavsko samoupravljanje. Oba modela se bistveno razlikujeta v tem, da je samoupravljanje temeljilo na družbeni lastnini, pri delavskih kooperativah pa gre za obvezno finančno participacijo delavcev. Modeli vodenja pa so v obeh primerih zelo podobni. V Sloveniji so takšnemu tipu organizacije najbližje kmetijske zadruge, ki se niso preoblikovale v deooje, kar pomeni, da so kmetje enakopravni deležniki, združeni z namenom, da maksimizirajo obseg pridelave in svojo pozicijo na trgu.
Mondragon je sedma največja španska družba po prihodku od prodaje in vodilna poslovna skupina v Baskiji. Njihov model, ki ga izvažajo povsod po svetu, je dokaz, da je lahko kooperativni poslovni model na dolgi rok zelo uspešen. Razvijajo ga že od največje gospodarske krize v Baskiji leta 1942. Osnovna ideja je bila, da se med prebivalci mesta Mondragon, ki danes šteje 25.000 prebivalcev, zmanjša brezposelnost. Pobuda je prišla od lokalnega duhovnika in je združila dva svetovna nazora. Vodstvo Mondragona ne simpatizirajo ne z levo ne z desno politično opcijo in verjetno prav ta ideološka neobremenjenost veliko prispeva k njihovemu uspehu.
Kako delavska kooperativa deluje! (klikni)
Ključna za razvoj je bila lastna banka
Gradnje industrijskega imperija, največjega konzorcija podjetij na svetu, so se lotili z ustanovitvijo fakultete, ki je danes prerastla v univerzo z namenom, da se o zadevah najprej dobro podučijo. Leta 1952 so ustanovili prvo kooperativo, ki je imela tedaj le pet zaposlenih. Pozneje se je prav ta začetna kooperativa razvila v največjo od delavskih kooperativ. Podjetje Fagor se ukvarja s proizvodnjo bele tehnike in je po številu zaposlenih trikrat večje od Gorenja. Z leti so dodajali vedno več novih kooperativ z različnih drugih industrijskih področij.
Eno od pomembnih prelomnic v razvoju Mondragona je bilo leto 1962, ko so ustanovili svojo banko Cajo Laboral. Ugotovili so namreč, da se bodo lahko razvijali le, če bodo imeli svojo banko, ki bo financirala razvoj. Rast kooperativ je dolgo temeljil na Caji Laboral, osrednji kooperativi, ki je skrbela tudi za inkubacijo in financiranje novih delavskih podjetij. V začetku devetdesetih let pa so naredili krovno kooperativo Mondragon, v kateri imajo ustrezno število glasov (glede na velikost) predstavniki vseh kooperativ, z različnih področij delovanja.
Potrošniška kooperativa
Ena pomembnejših kooperativ v mozaiku je potrošniška kooperativa – veriga trgovin Erosci, ki združuje 500.000 potrošnikov in 20.000 delavcev in spominja na italijansko verigo trgovin Coop. Ta je dobro znan tudi Slovencem, ki kupujejo v Trstu, le malo pa jih ve, da ti moderni supermarketi delujejo po načelu kooperativ. Potem ko se je Erosci v Baskiji zelo dobro prijel, so leta 2008 kupili drugo največjo trgovsko mrežo v Španiji, ki je pred pripojitvijo Mondragonu delovala kot klasična delniška družba. Baski so na mednarodnem tenderju zanjo plačali 150 milijonov evrov manj s pogojem, da jo bodo s pomočjo socialnega programa preobrazili v delavsko kooperativo.
(klikni na sliko)
Nekdanji lastniki so se odločili za cenejšo prodajo in s tem ohranili vsa delovna mesta, pri čemer so delavci postali tudi razpršeni lastniki. Delničarji kooperative so namreč delavci in potrošniki, ki imajo svoje delegate na skupščini delničarjev. Delavci izberejo 250 delegatov izmed 25.000 delavcev, potrošniki oziroma kupci v teh trgovinah (ki plačujejo tudi neko letno, simbolično članarino) pa enako število delegatov izmed 500.000 potrošnikov.
Sociolog, politolog in ekonomist Mikel Lezamiz, direktor izobraževanja v Mondragonu, ki velja za največjega poznavalca kooperativ, je v intervjuju za Mladino pred časom povedal, da se gospodarski krizi niso mogli popolnoma izogniti, da pa se lahko pohvalijo, da zaposlitve ni izgubil nihče od njihovih delavcev. Odpustiti so morali le nekaj začasnih delavcev, ki jih je v kooperativi 15 odstotkov. Vir (tukaj)
Za razliko od bivšega socialističnega samoupravljanja, ki ga je uvedla ZKJ in kasneje sistematično (po vplivom karieristične oblastne strukture) tudi likvidirala. ZKJ je, s svojo dominantno vlogo v bivši državi, uzurpirala oblast in preko “birokracije in tehnokracije” s pomočjo tujine in ideologije nacionalizma ter cerkve, ki ne temelji na ljubezni, temveč egoizmu človeka. Nov družben sistem Bio-humanizem za učinkovit družben razvoj ne potrebuje političnih strank in egoistične strukture (temlječe na prisili in nasilju), saj temelji na ljubezni in ustvarjalnosti oz. delu, ki vključuje tri bistvene sestavine celotnega razvojnega procesa in to so:
inovativnost,
poslovni odličnost in
družbena odgovornost.
Zato Bio-humanizem, kot nov univerzalen socialni družben model, obsega vsa družbeno-ekonomske dejavnost vsakega posameznika in družbene skupnosti, kot celote na novih humanih vretnotah življenja ali ustvarjalni koegsistenci in dinamičnem sožitju v skupno dobro vseh članov nove družbene skupnosti, ki se uveljavlja in potrjuje na sodelovanju in medsebojnem spoštovanju!
Za skupnost svobodnih, srečnih in ponosnih ljudi! Vir (tukaj)
Cilji vseslovenske vstaje! (klikni)